Sladkorni bolniki se pogosto srečujejo z zapleti sladkorne bolezni. Mednje uvrščamo tudi diabetično stopalo, s katerim se sooča kar petina vseh sladkornih bolnikov.

diabeticna_nogaPo definiciji je diabetično stopalo skupina sindromov, pri katerih okvare živčevja, motnje prekrvitve in okužba povzročijo okvaro tkiva. Posledica je nastanek stopalne razjede, kar lahko v skrajnem primeru vodi v gangreno ali celo amputacijo. Na nastanek diabetične noge imata največji vpliv nevropatija in angiopatija, nanj pa vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi in kajenje.

Diabetična nevropatija je bolezen perifernega in avtonomnega živčnega sistema, ki nastane zaradi sladkorne bolezni in pomembno vpliva na življenje sladkornega bolnika. Razširjenost diabetične nevropatije je odvisna od trajanja sladkorne bolezni in starosti bolnika. Diabetična nevropatija se lahko izraža na različne načine in prizadene senzorične ali motorične živce. Kadar so okvarjeni senzorični živci, je prizadet občutek za dotik, bolečino in temperaturo, kar lahko predstavlja težavo, saj marsikatera poškodba na stopalih ostane (pre)dolgo prezrta preprosto zato, ker ne boli in je zato človek ne opazi.

Kako lahko preprečimo diabetično nevropatijo oz. diabetično stopalo?

Najbolj pomembno je zgodnje odkrivanje diabetične noge in urejenost glikemije. Vsekakor pa je za zgodnje odkrivanje diabetične noge pomembno preprečevanje, ki obsega zgodnje odkrivanje zapleta in izobraževanje sladkornih bolnikov o rednem samopregledovanju nog ter izbiri pravilne in stopalu ustrezne obutvi.

Kako pogosto pregledujemo noge oziroma stopala?

Stopala je priporočljivo pregledovati vsak dan, najbolje zvečer. Pri tem si lahko pomagamo z ogledalcem ali pa za pomoč prosimo koga od bližnjih. Pri pregledovanju stopal smo posebej pozorni na spremembo temperature in barve kože, trdo in odebeljeno kožo na podplatih, prstih in peti, spremenjeno obliko stopal in na kurja očesa. Natančno pregledamo tudi kožo med prsti ter smo pri tem pozorni na morebitne vreznine, žulje ali ranice. Vsakemu bolniku s sladkorno boleznijo naj bi v ambulanti za sladkorno bolezen redno pregledovali stopala, saj lahko le tako dovolj zgodaj odkrijemo povečano tveganje za nastanek razjede na stopalu.

V ambulanti za sladkorno bolezen se enkrat letno naredi presejalni test bolnikov na prisotnost znakov diabetične nevropatije. Močna pekoča bolečina in ustrezna klinična slika kažeta na bolečo senzorno-motorično periferno diabetično nevropatijo. Oslabela ali odsotna zaščitna občutljivost, pa sta pomembna znaka zato, ker te sladkorne bolnike ogroža nastanek stopalne razjede. Razjeda lahko v najhujših primerih pripelje do amputacije prstov ali celo noge, zato je treba te bolnike spremljati redno in natančno.

Kaj storimo v primeru, ko pri samopregledu stopal odkrijemo rano?

Zdravljenje kroničnih ran je, zlasti pri sladkornih bolnikih, dolgotrajen postopek. Prvi korak je seveda čim hitrejši obisk zdravnika, ki opravi natančen pregled ter odredi ustrezno zdravljenje. Sledi dosledno upoštevanje priporočil zdravnika ter redne kontrole v ambulanti. Za zdravljenje ran so danes na voljo različne sodobne obloge, ki bistveno pospešijo procese celjenja. Ena zanimivejših je opisana kot monoterapija, katere posebnost so učinkovine, vsebovane v oblogi. Obloga se aktivira z vlago oziroma izločki iz rane ter rano vlaži, polni (če je globoka) ter obenem čisti in absorbira odvečne izločke iz rane. Ima pa še eno pomembno nalogo, in sicer zmanjševanje bolečine. Bolečina se prenaša po živčnih končičih (nociceptorjih). Ko so aktivirani, sprožijo serijo dogodkov, ki jih imenujemo vnetna reakcija. Močan kapilarni vlek, ki ga vzpostavi takšna obloga, prekine prenos bolečine po živčnih končičih in s tem omili občutek bolečine.

Pomembno: tudi pri celjenju ran je zelo pomembna dobra urejenost sladkorne bolezni, saj se rane pri neurejeni glikemiji celijo slabše in mnogo počasneje.

Obutev, primerna za bolnika z diabetičnim stopalom

Raziskave so pokazale, da lahko z uporabo primerne obutve in vložkov preprečimo nastanek razjed pri 60 – 80% bolnikov. Tudi bolniki, ki še nimajo težav z nogami, morajo skrbno izbrati obutev, ki je predvsem udobna. Kadar gre za okvaro živcev in slabo prekrvavitev, je potrebna posebna varovalna obutev, ki mora imeti dovolj prostora za prste, mehek zgornji del, ima dober oprijem stopala in čvrst opetnik, gumijast debel podplat, nizko široko peto in poseben vložek, ki je izdelan iz mehkih materialov, ki blažijo in zmanjšujejo pritiske na stopalo med hojo. V primeru že  obstoječih  ran in razjed na stopalu, je priporočljiva uporaba posebne obutve. Ta mora omogočati hojo kljub obvezam, pospeševati celjenje ran, zmanjševati otekanje nog in skrajšati postopek rehabilitacije po morebitnem operativnem posegu.


Viri
  • Melita Grumerec, zt., Zdenka Vogrič, d.m.s., M. Kosi, ing. ort. teh.

SVETOVANJE IN INFORMACIJE

080 18 80

041 318 260

Oglejte si tudi

Scroll to Top